Die Institution des Doppelbesitzes an der ungarisch-jugoslawischen Grenze zwischen den beiden Weltkriegen - Razprave in gradivo, Revija za narodnostna vprašanja

Številka 68

Die Institution des Doppelbesitzes an der ungarisch-jugoslawischen Grenze zwischen den beiden Weltkriegen

Avtor: Hornyák, Árpád

Ključne besede: Madžarska, Jugoslavija, mejno območje, obmejna območja, dvolastništvo, Trianon, 1918-1940

Povzetek: Meje, ki so nastale po trianonski mirovni pogodbi, so vasi ločile od njihovegaimetja, včasih pa tudi zemljiške posesti. Lastniki deljenih zemljiških posesti, ki jih je ločevala mejna črta, so se v medvojnem obdobju imenovali dvolastniki. Dolgoročno urejanje vprašanja dvolastništva se je začelo leta 1926 s podpisom pogodbe o blagovni menjavi med Madžarsko in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pogodba je v dodatnih členih urejala prestopanje meje, kakor tudi pravice in dolžnosti dvolastnikov do maja 1932. Po tem datumu je prišlo do resnih težav na tem področju, ker je želela Jugoslavija institut dvolastništva preprosto ukiniti. Trenja so se tako zaostrila, da je Madžarska nazadnje sklenila za pomoč zaprositi Društvo narodov, Ženeva pa je odločila, da morata vpleteni državi problem rešiti z bilateralnimi pogajanji. Le-ta so privedla do podpisa sporazuma, ki je okrepil madžarsko pozicijo in ohranil institut dvolastništva.