Blog

Od leta 1960 Inštitut za narodnostna vprašanja izdaja revijo Razprave in gradivo, Revija za narodnostna vprašanja, ki objavlja širok nabor znanstvenih prispevkov s področja etničnih študij, posebno pozornost pa posveča temam iz t.i. alpsko-jadransko-panonskega prostora. Pri njenem uredniškem odboru sodelujejo številni ugledni strokovnjaki in vrhunski znanstveniki, kot npr. znameniti avtor na področju multikulturalizma prof. William Kymlicka, posebni poročevalec Združenih narodov za manjšinska vprašanja prof. Fernand de Varennes, svetovna avtoriteta na področju jezikovnih politik prof. Colin Williams in številni drugi.

Arhiv

Prebrskajte prejšnje številke. Izberite glede na avtorja, leto ali ključne besede.

VABILO K ODDAJI PRISPEVKOV

Narodnostno vprašanje in vprašanje (varstva) manjšin v Sloveniji ob 30-letnici razglasitve samostojnosti: stanje in izzivi

Kako misliti (slovensko) narodno vprašanje danes, 30 let po osamosvojitvi? Kako opredeliti sintagmo slovensko narodno vprašanje? Ali je po generaciji, ki ni živela v silnih bojih za narodov obstoj, vsebina (slovenskega) narodnega vprašanja drugačna, kot je bila pred letom 1991? Je možen premik od percepcije naroda kot monoetnične kategorije k percepciji slovenskega naroda kot plurietnične kategorije? In kako tvoriti (slovensko) nacijo? Ali slovensko nacijo tvorijo vsi državljani Republike Slovenije, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, in v Sloveniji tudi dejansko živijo? Je nacija narodnostna kategorija, ki jo sestavlja le »dozorel slovenski narod«, ali je (slovenska) nacija državljanska kategorija? Takšen prehod zamisli narodnega vprašanja od inovacije (popravljanje in dopolnjevanje obstoječega) k invenciji (konstrukciji narodnega vprašanja na temelju nečesa povsem novega) je nujen za obstoj slovenstva v 21. stoletju. In če se sprašujemo še naprej, ali je raziskovanje slovenstva v zadnjih 30 letih vodilo do kakšnih novih spoznanj v različnih perspektivah, v zgodovinski, sociološki, etnološki in drugih?

In kako je z vprašanjem manjšin(skosti)? Ustava Republike Slovenije varuje dve avtohtoni etnični skupnosti – italijansko in madžarsko. Če k temu dodamo še posebne pravice romske skupnosti, ki so določene v 65. členu Ustave Republike Slovenije, dobimo t. i. ustavni trikotnik varovanja manjšin. V modernem času se koncept varovanja manjšin vse bolj oddaljuje od klasičnega koncepta avtohtonosti. Prav tako se tudi v manjšinskih skupnostih vse intenzivneje kažejo vzorci transkulturnosti, ki onemogočajo jasno klasificiranje posameznikov v določene, morda občasno tudi anahronistično zastavljene skupnosti. Vsa ta prepletenost identitet na eni strani, na drugi strani pa družbenih vzorcev, ki zahtevajo jasno klasificiranje v sistem pripadnosti, še bolj zamegljuje temeljna vprašanja modernega varstva manjšin. V tem kontekstu želimo 30 let po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ovrednotiti tudi sistem varstva manjšin v Sloveniji, njegove izzive, morda težave, pa tudi smeri razvoja. Dejstvo namreč ostaja, da se bo Slovenija tudi v prihodnje vse bolj integrirala v mednarodno skupnost. Posledica tega bosta večja emigracija in imigracija, kar bo še bolj pod vprašaj postavilo klasične vzorce varstva manjšin, kot smo si jih postavili leta 1991.

Da bi odgovorili na izzive, s katerimi se soočamo ob 30-letnici nastanka samostojne Slovenije na polju narodnostnega vprašanja in varstva manjšin, smo določili teme, ki bi jih želeli z izdajo posebne številke revije Razprave in gradiva raziskati, in sicer:

*najrazličnejše perspektive obravnave slovenskega narodnega vprašanja v času samostojne Slovenije (vključno s tematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu);

*kako misliti slovensko narodno vprašanje danes? Je nacija narodnostna kategorija, ki jo sestavlja »dozorel slovenski narod«, ali je državljanska kategorija, kar pomeni, da slovensko nacijo sestavljajo vsi državljani Republike Slovenije, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in v Sloveniji tudi dejansko živijo?;

*kako misliti pojem matična domovina in matični narod?;

*stanje in posebnosti razvoja narodnih manjšin na Slovenskem 30 let po razglasitvi samostojnosti;

*stanje in posebnosti razvoja t. i. novih etničnih manjšin na Slovenskem 30 let po razglasitvi samostojnosti;

*jezikovna in izobraževalna politika kot pomembna instrumenta varovanja manjšin 30 let po razglasitvi samostojnosti;

*upravni okviri varovanja manjšin skozi spekter spodbujanja poznavanja kulture, jezika idr. avtohtonih narodnih manjšin;

*poseben položaj romske skupnosti na Slovenskem 30 let po razglasitvi samostojnosti;

*spolne in druge manjšine v sistemu varstva manjšin na Slovenskem 30 let po razglasitvi samostojnosti;

*druga vprašanja in dileme, o katerih lahko razmišljamo znotraj konceptov narodnega vprašanja in varstva manjšin.

povzetek članka v 200 besedah do 15. 10. 2020 (z navedbo avtorja in matične institucije, ki ji pripada). Avtorji bodo o uvrstitvi predlagane teme v posebno številko revije Razprave in gradiva obveščeni najpozneje do 31. oktobra 2020. Sprejem povzetka še ne pomeni vnaprejšnjega sprejema članka, saj mora ta prestati dvojni anonimni recenzentski postopek (double peer review).

-Avtorji, ki bodo želeli članek objaviti v reviji, bodo morali članek (skladen z navodili RIG: https://rig-td.si/sl/za-avtorje/) oddati do 28. februarja 2021.

Za morebitna dodatna vprašanja smo na voljo na elektronskem naslovu rig.special.issue@inv.si.

Uredniški odbor posebne številke RIG:

red. prof. dr. Miran Komac

izr. prof. dr. Boštjan Udovič

Sabina Zorčič

 

Image

Povabilo k branju

Vabimo Vas k branju izpostavljenega članka New Speakers in the Context of the Minority Languages in Europe and the Revitalisation Efforts, Leoš Šatava.          

Do nedavnega so se (socio)lingvistične raziskave osredotočale pretežno na revitalizacijo domačih govorcev. Za razliko od tega se ta prispevek osredotoča na nove govorce kot dandanes relevantni socio-lingvistični fenomen in na postvernakularne jezike ali ksenolekte tvorjene na tej osnovi. Prispevek razišče definicije novih govorcev in povezane terminologije. Še več, obravnava tipologijo postvernakularnih jezikov preko vprašanj avtentifikacije in legitimacije na eni strani ter možnosti integracije obeh skupin uporabnikov. Orisani so tudi izgledi prihodnjega razvoja. Mikro študije primera o stanju novih govorcev so bile komparativno opravljene v treh manjših vernakularjih Srednje Evrope (Lužiški, Wilamowiški in Huncokáro-nemški).
RiG 82_07_satava