Božični večer je letos potekal nekoliko drugače. Namesto klasičnega posedanja ob praznično obloženi mizi in gledanju božičnih filmov, smo se odločili za nočni pohod na hrib nad mestom.
To je bila ideja naše starejše sestre, ki je želela združiti gibanje z malo čarobnosti, ki jo prinese narava. In res, izkazalo se je, da je bila odločitev prava. Zbrali smo se ob 21. uri, dobro oblečeni in obuti, z nahrbtniki polnimi čaja in božičnih piškotov. Poseben čar tega pohoda pa so bile svetilke. Vsak je nosil svojo, nežno svetlečo, ki se je ob vsakem koraku nežno zibala svojo svetlobo v trdi temi, vse skupaj so delovale kot del pravljice. Pot na hrib sicer ni dolga, a ponoči, ovita v tišino in zimski hlad, se zdi nekoliko bolj skrivnostna. Sprva nas je spremljala le mesečina in nekaj zvezd na nebu, nato pa so začele LED ročne svetilke za nočni pohod počasi osvetljevati pot. Ena za drugo so žarele v mehkih odtenkih bele, oranžne in rdeče ter ustvarjale občutek, kot da hodimo skozi božično pravljico. Kot bi nekdo s čopičem nežno risal svetlobno sled po gozdni poti.

Med hojo smo skoraj vsi molčali. Le škripanje snega pod nogami in tiho šelestenje vetra med vejami je spremljalo našo hojo. Tudi otroci so hodili čisto tiho, kot da ne želijo zmotiti čarobnega vzdušja, odrasli pa smo si včasih izmenjali nasmeške. Zanesljive baterije in dobra vodotesnost sta poskrbeli, da so svetilke brez težav svetile do vrha, brez skrbi, da bi nas presenetila tema.
Vsi smo čutili, da je to nekaj posebnega, nekaj čarobnega. Ko smo prišli na vrh, smo ugasnili svetilke in se usedli na lesene klopi ob razgledni točki. Pod nami je mesto mirno spalo, razsvetljeno z božičnimi lučkami. Spet smo prižgali svetilke, jih postavili okrog nas in ustvarili mali svetlobni krog. V tišini smo nazdravili s toplim čajem, pojedli piškote in nekaj minut samo nemo gledali v dolino pod seboj. Na koncu smo previdno pospravili vse sledi, da je narava ostala takšna, kakršno smo jo našli.
To je bil trenutek družinske topline in tihega veselja, svetilke so nam pričarale pravi božični večer. Domov smo se vrnili umirjeni in hvaležni, z mislimi, ki so še dolgo svetile – kot drobne iskrice, ki jih na poti pusti dober nočni pohod.…








